Wwoof'n'tramp'n'drive: Kiwi capital

No iz Rotorue pa sva se zadovoljna in sproščena, a z nekoliko tanšo denarnico, odpravila naprej proti mestecu Te Puke na lov za službo. Te Puke je NZ središče sadovnjakov s kiviji in skoraj skozi celo leto potrebujejo delavce. Na trgatev v Aprilu pride okoli 20 000 tujih delavcev. Mešanica indijcev in backpackerjev.

Imela sva srečo in v izjemno hitrem času dobila službo. No in sedaj sva tukaj že skoraj 3 tedne. Samo delo je fuuuuuul dolgočasno in dnevi so ekstremno dolgi. V sadovnjakih delamo v skupini in redčimo ''drevesa''. Reče se ''kiwi thining'' izgleda pa tako, da na drevesu odtrgava neprimerne kivije. Nekateri so zaraščeni skupaj in naredijo smešne oblike, naprimer razne penise hehehehe. Drugi imajo kaveljce ali so preprosto premajhni in ne ustrezajo stereotipni obliki popolnega kiwija. Uglavnem, od tuki se bova zelo kmalu odpravila, ker je bil ta deu samo začasen, da sva še mal denarja dobila notr. Pa tudi zarad tega, ker ga jst resnično ne maram. Garamo po 9h ur na dan in smo plačani minimalno plačo. JAO! Pa še glede na to, da sva v celotni grupi midva z Gašperjam, še en francoski par ( Sabrina in Jullien) in pa 20 Indijcev vseh starosti. Večina je ful starih, ki so migrirali v NZ zarad ful slabih pogojev v Indiji. Znajo bit ful nadležni, sploh zato ker noben ne zna anglešk, razen redkih (mlajših) izjem. Dogaja se, da nas zelo očitno opravljajo v indijščini in si nočejo niti zapomnit naših imen, zato nas kličejo kar ''HALO HALO''!!

To pa ni edina nadloga. Spet stanujeva v enem hostlu, ki je še slabši kot v Blenheimu. Ful umazan pa smrdi in še internet je 56K na modem tko, da še gmail komej odpre po 15 min. Hmalu se odpravljava na morje in bodo vse te težave pozablene:))))

Odkar sva tukej sva pa odkljukala še eno stvar iz najinega ''Must do'' spiska. Probala sva strižt ovce:)

Lastnik ima okoli hostla en kup ovc in goveda. In nas je en večer povabil, če hočemo gledat in probat, kako se striže. Bila je res izjemna izkušnja, sploh ko vidiš, da moraš bit ful fizično močen in da je ubistvu potrebno ful tehnike. Owen nam je povedal tudi, da jih je kot mladenič postrigu okoli 200 na dan! In da se da ogromno denarja zaslužt s temu delam, sam so pa tudi posledice. Boleč in ''pokvarjen'' hrbet. Povedal nam je tudi, da se v NZ trend o volni spreminja. Včasih, mogoče še 10-20 let nazaj so gojili ovce skoraj samo za volno. Danes jih gojijo skoraj samo še za meso, za volno dobijo veliko manj denarja. Kar je res škoda, ker je volna, ki je pridelajo tukaj res vrhunske kvalitete. Sploh merino volna. Sama sva si kupila par stvari od Icebrakerja, ki dela oblačila izključno iz 100% merino volne(razen windstoperjev ipd.) in so res top!

Samo vreme v tem predelu države je zelo poletno. Ful visoke temperature, okoli 28. To je za NZ ful velik!! Dežja skoraj da ni blo v teh treh tednih. Ene dva popoldneva da je mal poškropil, pa še to ne več kot eno uro. Tako, da se že ful veselim, ker greva na morje ne daleč od tukej. Destinacija je Coromandel:)